VODNE IN KOPENSKE AKTIVNOSTI:
Rafting, kajak šola, kajak spusti, soteskanjIe canyoning, rečni bob hydrospeed, mini rafting in kanu spusti, adrenalinski park, kolesarjenje, team-building, pohodništvo in jamarstvo, aktivnosti, ki se jih lahko sestavlja v različne težavnostne stopnje.
V predelu od Kobarida do Mosta na Soči, ko se reka umiri, je primerna tudi za začetnike vodnih športov, družine in šole, na prodiščih Soče in Idrijce (od Slapa ob Idrijci do Bače pri Modreju) pa tudi za kopanje.
JADRALNO PADALSTVO:
Šola letenja, vodeni preleti in tandem. Tolminska kotlina je ena izmed najprimernejših lokacij za prosto letenje v Evropi. Termika omogoča XC prelete (»cross country« preleti iz hriba na hrib) v smeri Italije, Bovca ali Bohinja. Vsako leto naš konec obišče več tisoč padalcev. Večina je tujcev, ki ostanejo več dni. Vzletišče na Kobali je urejeno.
Na vzletišča (Kobala nad Tolminom, Stol nad Breginjem in Kuk nad Livkom) je možen dostop z avtomobilom. Tu se prirejajo svetovna in državna prvenstva ter tekmovanje za evropski pokal.
RIBOLOV:
Ribolovni turizem, ki je na spodnjem delu Soče ter na Idrijci in Bači zelo priljubljen (145 km različnih ribolovnih rek), traja od 1. 4. do 30. 10. Stalni gostje so Francozi, Švicarji, Angleži in Italijani. Natančno so določena območja na potokih in rekah, kje in na kakšen način se lahko lovi (ujemi spusti, do tri ribe ipd.). Muharjenje je edini dovoljen način ribolova.
PLANINARJENJE:
Pohodniške in gorniške aktivnosti.
Je eno izmed možnih aktivnosti v občini Tolmin. Društva med drugim večkrat mesečno ponujajo vodene pohode na bolj in manj zahtevne, domače in tuje vrhove. Nekatera možna izhodišča:
KOLESARJENJE :
omogoča razgiban in raznolik teren, prijetna klima, privlačno naravno in kulturno okolje. Poznamo več vrst kolesarjenja: dnevno, športno, ki je lahko cestno ali gorsko, športnorekreacijsko , izletniško, popotniško , gorsko, turistično , družinsko.
V Zgornjem Posočju je kar nekaj tematskih kolesarskih poti, ki vključujejo in povezujejo lepoto narave in kulturne dediščine (npr. spust s Kanina in Soška pot na Bovškem, ob Nadiži in v Breginjskem kotu na Kobariškem ter Kosmačeva učna pot na Tolminskem), na
posameznih kartah je označena tudi njihova težavnost.
V tolminski občini so uredili progo za gorske kolesarje na Širokem.
Obilica gorskih cest, gozdnih cest, kolovozov in raznolikost terena nudijo neomejene možnosti gorskim kolesarjem.
Naštejmo le nekaj možnosti:
V hribovske vasi (Šentviška planota, Tolminski lom, Čadrg, Tolminske ravne, Livške ravne, Livek, Volčanski ruti, vasi ob sončni strani Soče od Tolmina do Kobarida vse do Breginjskega kota ali Vršiča, po Baški grapi
ŠPORTNO PLEZANJE :
je možno na petih urejenih opremljenih naravnih plezališčih (Čiginj pri Tolminu, Senica pri Ljubinju, ob glavni cesti pri Slapu ob Idrijci, Pisano čelo nad Koritnico v Baški grapi in plezališče nad cesto v vasi Porezen), katerih težavnost smeri se giblje od lažjih pa do težjih (8a). Športno plezanje v gorah, z zmernimi dostopi, toplimi južnimi ostenji, smermi do 150 m, ponujata tudi Tolminski Migovec in Novi vrh. Žal plezališča niso dovolj označena, tako da jih poznajo v glavnem le domači plezalci. Na voljo so tudi tri umetne plezalne stene. Alpinistični odsek Planinskega društva Tolmin je v letu 2006 s pomočjo denarja iz evropskih strukturnih skladov uredil Gorniški učni center z zelo razgibano plezalno steno. Namenjen je tako vsem domačinom kot tudi turističnim ponudnikom in njihovim gostom.
JAMARSTVO :
je, zaradi razgibanega kraškega podzemnega sveta in aktivnega lokalnega jamarskega kluba, turistom na voljo z različno zahtevnimi ogledi in podzemni izleti v Zadlaški (Dantejevi), Pološki jami, Smoganici in Sistemu Mig. Vstop je dovoljen le v spremstvu domačih izkušenih jamarjev. Jamarstvo je del ponudbe.
NORDISKA HOJA:
je nova športnorekreacijska aktivnost, ki predvsem v skandinavskih državah doživlja pravi azcvet.. Primerna je za vsakogar, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli« Izrazito dviguje aerobno vzdržljivost, vzdržljivostno oč, koordinacijo, gibljivost. Zmanjšuje bolečine in mišično napetost v predelu vratu in ramen, izboljšuje sposobnost sukanja hrbtenice, ni invazivna do kolen in drugih sklepov, saj jih razbremenjuje. Ima več učinkov na zgornji del telesa, saj je pri pravilni tehniki zaposlenih kar 90 % muskulature. Bolj intenzivna obremenitev kot hoja brez palic, bolj iziološko učinkovita. Primerna je za diabetike, starostnike, za ljudi s prekomerno težo, z osteoporozo, s težavami hrbtenice, za rehabilitacijo in pri srčno-žilnih bolezni.
ZDRAVILNE VODE:
Celotno Zgornje Posočje je poznano tudi po ZDRAVILNIH VODNIH IZVIRIH. S tem se že vrsto let ukvarja domačin, Jože Munih, ki jih išče, beleži učinke na zdravje in z nihalom meri njihovo energijsko moč na območju občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Cerkno.
PRIPRAVE ŠPORTNIKOV:
omogočajo dobro urejen Športni park Brajda, ugodna klima, možnost uporabe telovadnic s parketom, prijetno okolje. Ugodno podnebje, športni park Brajda z atletsko stezo, s tremi košarkarskimi igrišči, z dvema nogometnima igriščema, s teniškim igriščem ter športna dvorana s fitnesom, urejene tekalne poti v naravi, omogočajo priprave atletom, nogometašem, košarkarjem, rokometašem ipd., skoke z mostov v Sočo in Idrijco in na plastični skakalnici, rekreativne teke, pohode, gorski maraton štirih občin ipd.
PODEŽELSKI (KMEČKI) IN EKOTURIZEM:
Predelava kmetijskih pridelkov (mleka, vrtnin, sadja, pijače, moke, kruha, kisa, testenin ipd.), medu, zelišč, gozdnih sadežev, gob.
Prodaja kmetijskih pridelkov: sir Tolminc, skuto, ovčji sir, jagnjetino, kozličke, kozje mleko, maslo, med, jabolčni kis in sok, jajca, marmelade, krompir in drugo.
V ekološki vasi Čadrg nad Tolminom, ki sodi v Triglavski narodni park, pridelujejo različne mlečne izdelke in jih prodajajo. V vasi je tudi Don Pierinova komuna.
DOŽIVLJAJSKI (IZLETNI) TURIZEM:
vožnja z LADJO LUCIJA, ki turiste popelje po soškem jezeru (od jezu pri Doblarju do sotočja Tolminke in Soče).
JAHANJE:
Trnovo ob Soči, Zakojca, ...
LOV:
Muflon, gams, jelenjad, srnjad, ...
TEK NA SMUČEH:
(smučarsko-skakalni klub Ponikve) ter ostala športna društva, ki ponujajo raznoliko športno rekreacijo za vse generacije.
AVTOVLAK:
Avtovlak na relaciji Most na Soči - Bohinjska Bistrica.
MUZEJSKI VLAK:
Muzejski vlak na relaciji Nova Gorica - Jesenice.
METALCAMP:
največji in najlepši festival metal glasbe, ki si se odvija prav v naši bližini
Najstarejše podatke o poselitvi ožje Tolminske zaenkrat predstavljajo naključno odkrite najdbe drobnih kamnitih orodij in odbitkov z dveh visokogorskih postojank, planine Pretovč pod Mrzlim vrhom in planine Kuhinje pod Krnom. (8000 - 5000 pred. n. št.) Navkljub tem najdbam je arheološka podoba Tolminske vse do bronaste dobe (ok. 1700 - 900 pred n. št.) še vedno dokaj nejasna. Najstarejši sledovi stalnejše poselitve segajo v sredino in drugo polovico 2. tisočletja pred n. št. V ta čas sodijo tudi ostaline bronastodobne stavbe z Mosta na Soči.
Obdobje največjega razcveta Tolminske davnine odraža bogato gradivo svetolucijske starejše železnodobne kulturne skupine, ki je obsegala Posočje, sosednjo Benečijo in Bohinj, in je dobila ime po svojem centralnem naselju na Mostu na Soči - Sveti Luciji. Naselja so bila v 1. tisočletju pred n. št. locirana ob sotočjih rek, na stičiščih dolin, ob poteh do gorskih prelazov (Rut) ali na planotah z dobrim pregledom nad okolico (naselbine na Šentviški planoti). Med temi najdišči ima prav posebno mesto Most na Soči. Tu so obsežna arheološka izkopavanja Goriškega muzeja pod vodstvom Draga Svoljšaka v 70. letih 20. stoletja odkrila največji železnodobni naselbinski kompleks z območja jugovzhodnih Alp. Dvo in troprostorne hiše pravokotnih oblik so bile grajene v kombinaciji lesa in kamna ter različnih velikosti. Ena od zanimivosti posoške hiše je notranji glinast omet, pogosto okrašen z geometrijskimi vzorci. Da je v času železnodobne svetolucijske kulture Tolminska zares cvetela, nam pričajo najdbe dragocenega, uvoženega grškega (skyphos, kylix) in italskega (oinochoe) posodja z Mosta na Soči.
Posočje na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo (4. stoletje pred n. št.) kaže kulturno kontinuiteto. Posebnost mlajše železnodobne Idrijske skupine (poimenovana po najdišču Idrija pri Bači) so bili pogrebni rituali, katerih poglavitna sestavina je bila obredno zvijanje ali uničevanje orožja ter pridajanje poljedelskega in drugega orodja v grobove. Sicer se pogrebne navade Posočanov skozi celotno 1. tisočletje pred n .št. niso bistveno spreminjale. Pokojne so sežigali. Žgana plana grobišča so bila locirana na rečnih terasah (Most na Soči, Koritnica ob Bači, Idrija pri Bači). Izjemo predstavlja najstarejše železnodobno pokopališče v Tolminu, ki je ležalo pod Kozlovim robom. Skupno je bilo v Posočju raziskanih že približno 9000 grobov, od teh samo na Mostu na Soči okrog 7000.
Rimski imperij je več kot pol tisočletja narekoval zgodovino velikemu delu Evrope, tudi Posočju in Tolminski. S Posočani so Rimljani trgovali že v 2. stol. pred n. št., od srede 1. stol. pred n.št. pa je bil del zahodno slovenskega območja že priključen rimskemu imperiju. Jugovzhodno alpsko območje je bilo za Rimljane zanimivo zaradi rudnega bogastva, predvsem kvalitetne železove rude, iz katere so izdelovali cenjeno noriško jeklo. Rimljani so svojo naselbino uredili tudi na območju Mosta na Soči. Stavbe so zaradi drugačnega načina gradnje (kamen, malta) močno pridobile na velikosti. K bogatejšim enonadstropnim hišam je sodilo tudi zaprto dvorišče - atrij. Imena naselbine ne poznamo, svoj višek pa je doživela v 3. in 4. stoletju, kar je bilo pogojeno z izgradnjo poznoantičnega obrambnega sistema, katerega del je bila tudi zapora v bližnji Koritnici ob Bači.
Prebivalci tega naselja so umrle pokopavali na vzhodnem delu naselbinskega območja. Arheološke raziskave so v 80. letih 20. stoletja odkrile več kot 160 rimskih žganih in skeletnih grobov. Večstoletna tradicija pokopavanja na prostranem grobišču levega brega Idrijce pa s tem ni bila dokončno izrinjena. To dokazujejo skeletni in več žganih grobov, izkopani med zaščitnimi raziskavami med leti 2000 in 2002. Dinamično obdobje velikih premikov ljudstev (Huni, Alani, Vzhodni in Zahodni Goti, Langobardi) zajema čas od 4. do 6. stoletja, ko postopno propada rimska država in se uveljavlja krščanstvo. Težišče poselitve se je premaknilo na višja, naravno bolje zaščitena območja, kot npr. Tonovcov grad nad Kobaridom in morebitna naselbina na Selcah nad Zatolminom. Zagotovo je bil tedaj poseljen tudi pomol med Sočo in Idrijco, kar nakazujejo grobovi z desnega brega Idrijce ter nove najdbe z Repelca na levem bregu Idrijce. Zgodnji srednji vek (okr. 600 - 1000) povezujemo z naselitvijo Slovanov, ki so ob koncu 7. stoletja že dosegli sotočje Soče in Idrijce.
Zgodnjesrednjeveško poselitev Tolmina izpričujejo grobne najdbe ketlaške kulture pri cerkvi Sv. Urha (9. - 11. stoletje), ki kažejo tudi na navezave s sredozemskim svetom. Tolmin se kot kraj v listinah omenja med leti 1063 - 1068. Prva omemba Tolminskega, tako v pokrajinskem kot upravnem oziru, je iz leta 1192. To je hkrati prva znana omemba gastaldije na slovenskih tleh. Točen čas prihoda Tolminske pod oglejski patriarhat ni popolnoma jasen. Pod njihovo oblastjo je bila do konca dvajsetih let 15. stoletja. Sedež gastaldije je bil v Tolminu.
Posebnost predstavlja območje Ruta v Baški grapi, kamor je oglejski patriarh v 13. stoletju naselil nemške kmete. Tu se je oblikovala upravna enota rihtarija, kjer so imeli prebivalci določene privilegije. Od 13. stoletja je imel na Doru v Tolminu patriarh svoj dvorec, boril se je tudi za tolminski grad, omenjen že v 12. stoletju. Zaradi strateško pomembne lokacije naselja in gradu so se v 13. in 14. stoletju zanj potegovali goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Med leti 1410 in 1420 so Benetke zasedle skoraj vso patriarhovo državo in tudi Tolminska je prešla pod njihovo upravo. Po vojni s habsburžani (1508-1514, 1516) je z pogodbo v Wormsu leta 1521 Tolminsko za štiri stoletja prišlo pod avstrijsko oblast. Slabi pogoji življenja, naravne nesreče, močnejša potresa 1348 in 1511, neprestane menjave zemljiških gospodov in slabo ravnanje s podložnimi kmeti, so že ob koncu 15. stoletja botrovali k kmečkemu uporništvu. To je bilo intenzivnejše v 17. stoletju, zaključilo pa se je z t. i. velikim tolminskim kmečkim uporom leta 1713. Upor, ki so ga začeli Tolminci, je bil prvič usmerjen proti državni oblasti. Svoj krvavi epilog je dočakal 20. do 21. aprila leta 1714 z usmrtitvijo enajstih upornikov. Položaj kmetov so deloma izboljšale šele reforme Marije Terezije in Jožefa II v 18. stoletju in zemljiška odveza v 19. stoletju. Več kot dvestoletno habsburško vladavino so za kratek čas prekinili Francozi (1797, 1805, Ilirske province 1809- Čeprav ima Tolmin kot kraj dolgo tradicijo pa je dobil status trga šele leta 1820. V šestdesetih letih 19. stoletja se je razmahnilo slovensko narodno politično gibanje, ki se je odražalo v ustanavljanju čitalnic ter organiziranju množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, imenovanih Tabori.
Čitalnica v Tolminu (1862) je bila prva na Goriškem, druga na Primorskem in peta na slovenskem ozemlju. Leta 1870 je bil v Tolminu eden prvih večjih taborov na Primorskem, katerega se je udeležilo okrog 8000 ljudi. Čitalnice in ustanavljanja različnih društev so močno vplivale na življenje Tolmincev.
Leta 1906 je potekalo v Tolminu veliko narodno slavje, ki se ga je udeležila velika množica. Istega leta je skozi skoraj 7 km dolg predor v Podbrdu in po Baški grapi do Mosta na Soči prispel prvi vlak. Prav ta železnica je, ko se je razplamtel boj na soški fronti, na Tolminsko pripeljala številno vojaštvo takratne A-O monarhije. Prva svetovna vojna je prekinila bogato družabno in društveno življenje. Začrtana je bila nova meja, ki je prebivalce Posočja pustila na drugem bregu. Fašistično nasilje je počasi rojevalo organiziran odpor in ustanovitev ilegalne organizacije TIGR (1927). Člani, delujoči v tajnih celicah, so organizirali številne akcije. Na Tolminskem je imela veliko pristašev in mnogi njeni voditelji so bili prav od tod. Aprila 1941 se je pričel napad italijanske armade na slovenski del Kraljevine Jugoslavije. Narodnoosvobodilno gibanje je imelo na Primorskem množično podporo. Prelomni dogodek je za Slovensko primorje pomenila kapitulacija Italije 8. septembra 1943. Vojne, ki je terjala številne tragične usode posameznikov, družin in vasi je bilo 1945. leta konec.
Boj za pravične meje se je nadaljeval, ko je bila določena razmejitvena črta znotraj Julijske krajine (cona A, z Zavezniško vojaško upravo, in cona B, z Jugoslovansko vojaško upravo). Reka Soča je postala mejnik. Razdelitev je veljala do priključitve Posočja matični domovini septembra 1947. Še vedno je bila prisotna napetost ob meji, ki so jo umirili šele Osimskimi sporazumi (1975). Prva povojna leta označuje hitra industrializacija, ki je pospešila odseljevanje ljudi iz hribovskih vasi, z ljudmi pa se je večkrat poigrala tudi narava (povodnji 1925, obilne snežne padavine leta 1952, neurje 1960, potresa 1976 in 1998). Tudi Posočani smo dočakali uresničitev svoje lastne države Republike Slovenije, žal pa naš, skrajno zahodnoslovenski, prostor s svojstvenim načinom življenja, visoko starostno strukturo prebivalstva in opuščanjem kmetij doživlja nove spremembe.
MOST NA SOČI
Naselje leži v objemu treh rek, Soče, Idrijce in Bače ter na pomembnem prometnem križišču. Ceste vodijo proti Novi Gorici, Bovcu ter Ljubljani. Nedaleč iz naselja Most na Soči pa je speljana tudi železniška proga Jesenice Nova Gorica, zgrajena leta 1906. Po njej zadnja leta vozi na relaciji Most na Soči Bohinjska Bistrica atraktiven avto vlak in Nova Gorica do Bleda muzejski vlak. Ob naselju je v akomulacijsko jezero zajezena zelenomodra reka Soča. Po njem vozi turistična ladja Lucija (100 oseb). Jezero je zanimivost kraja, ki ga radi obiskujejo ribiči in drugi turisti, da uživajo na urejenih, razglednih in nezahtevnih sprehajalnih poteh, ki so speljane ob njem:
Most na Soči z okolico je rojstni kraj znamenitih mož:
TOLMIN
Tolmin leži 202 m nad morjem. Ob robu mu daje zavetje vzpetina Kozlov rob z gradom, kateri se je v potresu leta 1511 porušil. Grad je delno obnovljen in je zanimiva turistična sprehajalna, rekreacijska ter čudovita razgledna točka. Zanimivosti mesta:
Tolmin in okolica je rojstni kraj pomembnih mož in žena:
Oddaljenost od krajev:
Prometne povezave:
![Apartma hodnik [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_74f44de3932ffb17c73d8c1769adf742.jpg_128)
![apartma jedilnica [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_03b2427b4fe6fce1f9f3ae15c1b55a2b.jpg_128)
![terasa apartma [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_0e2b576de8f2ddd9fe093da20dd53647.jpg_128)
![Idrijca [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_c28f3d231858e130fa4903d5bda4ca82.jpg_128)
![Soča [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_31b1d0f96c6e4c040bcfb914dbe9ecc2.jpg_128)
![Bača [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_62d0145fa571adfe7cf5eb3c37b81f57.jpg_128)
![sobe 006-1 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_a8b07304d360ca190b8b9f79061e1b02.jpg_128)
![Terasa1 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_b1f74dc73f2855aa043d1a7a92347bf2.jpg_128)
![Terasa [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_02ba015d02804f0eb2c32d921a6810b7.jpg_128)
![Čiginj 2 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_9d4eb8838929cb36782c56e5f9941686.jpg_128)
![IMG_0923 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_4464b9d4196844eb12b1312bea65126f.jpg_128)
![IMG_0875 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_b3f2da507df512237d36f3ebdc1d6901.jpg_128)
![Terasa 1 [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_2bea485a6a16be280567973304bee9be.jpg_128)
![Energijske točke Most na Soči [800x600].jpg](http://static.wix.com/media/78238e_72ccef06eb256c5e05b2095b8a47d8b4.jpg_128)
